Avtor: MATEJ OCVIRK
Prostovoljno gasilsko društvo Prožinska vas je najstarejše gasilsko društvo v občini Štore, saj je nastalo že v času pred 2. svetovno vojno, in sicer leta 1938. Če je botrovalo nastanku gasilskega društva na Svetini leta 1958 požar tamkajšnje šole, je nastalo gasilsko društvo v Prožinski vasi zaradi požara kmečkega poslopja in prevelike oddaljenosti do prihoda gasilcev iz Celja ali Šentjurja.
Gasilsko društvo Prožin-Vrbno so ustanovili večinoma možje iz Prožinske vasi, Kompol (prej Šentlovrenca), Ogorevca in Vrbnega z namenom, da se je usposobila in organizirala gasilska četa za prvo pomoč bližnjemu v nesreči in skrbi za splošno izobrazbo članstva. Priprave za ustanovitev društva so se začela že leta 1937, ki ga je vodil pripravljalni odbor društva. Ustanovni občni zbor gasilskega društva je bil 2. februarja 1938 v Prožinski vasi, katerega so se udeležili tudi zastopniki celjske gasilske župe. Na občnem zboru so izvolili za predsednika društva Franca Krajška, poveljnik je bil Franc Ferenčak in namestnik poveljnika Janez Urleb. Tajniške posle je opravljal Franc Oberžan. Vsi so društvene funkcije v društvu opravljali tudi po 2. svetovni vojni in sodelovali pri obnovi društva. Gasilska četa Prožin-Vrbno je v času pred 2. svetovno vojno spadala pod celjsko gasilsko župo, krovna organizacija pa je bila Gasilska zveza Kraljevine Jugoslavije.
Leta 1941 je društvo štelo 33 članov. Društvo je štelo izključno moške člane. Člani so bili naslednji: Franc Krajšek, Franc Ferenčak, Janez Urleb, Franc in Jožef Oberžan, Alojz Žnidar, Anton Stojan, Franc Gajšek, Pavel Omahen, Franc Lešek, Peter Grajžl, Franc Lončar, Franc Novak, Jožef Krajšek, Valentin Krajšek, Jernej Krajšek, Mihael Krajšek, Andrej Kramperšek, Anton Hrovat, Franc in Alojz Grčar, Janez in Alojz Oberžan, Janez Buser, Avgust Vengust, Martin Žnidarič, Jožef Šuster, Mihael Kosar, Stanislav Omahen, Alojz Romih, Janez Rozman, Franc Mulej in Franc Šumej.
Člani gasilskega društva Prožinska vas so se kmalu po ustanovitvi društva lotili tudi izobraževanja svojih članov. Franc Krajšek in Franc Ferenčak sta z odličnim uspehom položila tečaj za poveljniški izpit 23. novembra 1939 v Ljubljani in 25. januarja 1940 v Celju, medtem ko je Janez Urleb tečaj opravil z dobrim uspehom.
Ob nemški okupaciji leta 1941 in priključitvi štajerskega ozemlja nacistični Nemčiji je bilo delovanje društva okrnjeno in je zamrlo. Nemški oblastniki so popisali tudi gasilski inventar in ocenili vrednost gasilske opreme. Vrednost gasilske opreme je bila 30.721 takratnih kraljevih jugoslovanskih dinarjev, največjo vrednost pa je predstavljala motorna brizgalka vrste Ilo v vrednosti 18.500 dinarjev. Druga vrednejša oprema je bilo 172 kosov cevi in 2 kubični smrekovi brentači v vrednosti 1600 dinarjev. Dolga je imelo društvo za 3000 dinarjev. V začetku vojne je padlo tudi število članov s 33 na 25. Med vojno je društvo še naprej zastopal Franc Krajšek iz Prožinske vasi, ki je urejal tekoče zadeve in finančne posle, kar priča tudi njegova zaprisežena izjava, da je društvo izpolnjevalo obveznosti in poravnalo dolgove. Društvo je leta 1941 imelo 1 motorno brizgalko, 172 kosov gasilnih cevi, 2 smrekovi brentači, 2 gasilni čeladi, 8 kosov gasilnih oblek, 6 kosov kap, 6 pasov, eno oblačilno stojalo, omaro in namizno svetilko.
Gasilske veselice niso bile samo prostor zabave, prijetnega druženja in popivanja, ampak tudi priložnost zaslužka za svojo gasilsko opremo, nakupa drugega gasilskega inventarja in slovesnosti blagoslovitve novih gasilnih motornih brizgaln. Gasilsko društvo Prožinska vas je julija leta 1939 priredilo veliko gasilsko slavnost, na kateri so predstavili tudi novo gasilsko motorno brizgalno podjetja A. Supan iz Ljubljane, ki jo je dostavila Nabavna zadruga Gasilske zveze v Ljubljani. Slovesnost je trajala 2 dni. Na predvečer blagoslovitve so pripravili kresovanje na Straži. V nedeljo so pripravili osrednjo gasilsko slovesnost, na kateri sta bila osrednja govornika nekdanji celjski župan, narodni poslanec v Beogradu in podpredsednik kraljeve jugoslovanske skupščine Alojzij Mihelčič in podstarešina Gasilske zveze iz Celja Konrad Gologranc. Gologranc je v svojem govoru poudaril vzpodbudo domačim gasilcem in naj se z veseljem oklepajo svoje organizacije. Dobiček od slovesnosti so namenili nakupu prepotrebnih cevi in druge gasilske opreme. Avgusta leta 1940 so se člani društva udeležili tudi blagoslovitve novega gasilskega doma v Slivnici pri Šentjurju. Z nemško okupacijo slovenskega ozemlja leta 1941, z ukinjanjem slovenskih društev je nacistični Ukinitveni komisar za društva in organizacije na Spodnjem Štajerskem formalno ukinil Prostovoljno gasilsko četo Prožin-Vrbno 15. novembra 1941, čeprav je to društvo delovalo še v okrnjeni zasedbi. Po končani 2. svetovni vojni je Gasilsko društvo Prožinska vas ponovno obudilo svoje delovanje pod vodstvom predvojnega predsednika Franca Krajška.
Viri in literatura:
Blagoslovitev gasilskega doma. Nova doba, 23.8. 1940, str. 5.
Maček, Jure: Ukinitveni komisar za društva, organizacije in združenja Spodnjem Štajerskem. Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor, 2004.
Prostovoljna gasilska četa Prožin-Vrbno. Jutro, 2.7. 1939, str. 7.
Prostovoljno gasilsko društvo Prožinska vas. Http://www.pgdprozin.si/onas/zgodovina.
Prožin. Slovenski gospodar, 26.1. 1938, str. 10.
Seznam tečajnikov, ki so položili poveljniški izpit. Gasilec, 1941, št. 2, str. 35-36.
Štore. Gasilska slavnost. Nova doba, 7.7. 1939, str. 4.
Velika gasilska slavnost v Prožinu. Slovenec, 18.7. 1939, str. 7.
Prostovoljna gasilska četa Prožin-Vrbno. Pokrajinski arhiv Maribor: PAM/0122/00980.